Search
  • Tine Aćimović

KoleDAR natisnjen. Prodaja ne gre po načrtih. Kaj sedaj?

S pomočjo Jerneja Žumra in Nine Čavž mi je uspelo, kar je bilo še nekaj let nazaj meni nepredstavljivo. Prvi je prispeval res hude ilustracije, druga je vse skupaj res hudo oblikovala. Rojen je bil koleDAR, prvi izdelek znamke BLIŽJE. Ena izmed mojih poslovnih idej se je končno manifestirala. Super zaključek ne tako super leta, ako se izrazim milo. Glede opisa lanskega leta mislim.

V letu 2020 sem okusil moč medijev (na zelo pozitiven način), in sicer sem vodil celotno in celovito komunikacijo promocije mednarodnega dneva turističnih vodnikov v imenu društva ARGOS (Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije). 21. februarja in nekaj dni prej ter še malo več dni kasneje je bilo izvedenih rekordnih 65 vodenj v 40 krajih širom "nebes pod Triglavom". Že sam opis dogodka nakaže na kompleksnost. Ker je nekaj vodenj bilo prej, večina na sam dan (21. februar), kar nekaj pa tudi kasneje. In potem še regijska razpršenost. Izziv, ki mi je diplomantu tržnega komuniciranja, z izkušnjami iz sveta oglaševanja ter odnosov z javnostmi, bil zanimiv. Tako zanimiv, da sem ga pograbil z obema rokama.


Z omejenimi finančnimi sredstvi smo želeli doseči kar največji izplen. Kot vsak naročnik, kakopak. Kreativno sem zasnoval in malo manj kreativno oblikoval 5 TamTam plakatov, ki so bili celo omenjeni v rubriki Mestna 5KA kot eni izmed 5 najbolj navdihujočih v tistem tednu, napisal nekaj zanimivih statusov na Facebook profilu društva (v enem se je pojavil tale video) in kar nekaj sporočil za javnost. Iskreno, odziv medijev me je presenetil. Prišli smo v več ali manj vse relevantne slovenske medije (RTV, Dnevnik, Siol.net, Radio Prvi, povzel nas je STA). Medijska pokritost je bila odlična in temu primerna tudi udeležba. Ko je nato udarila korona, smo bili turistični vodniki celo omenjeni v ertevejevem Dnevniku, med drugim. Omenjeni smo bili zato, ker smo poslali sporočilo za javnost in zadeli žebljico na glavico.


Opisana izkušnja mi je dala misliti, da bodo mediji objavili zgodbo "turističnega vodnika, ki ni vrgel puško v koruzo". Sem bil mišljenja, da bo ena pozitivna zgodba v teh turobnih časih prišla prav medijem. In vsem nam. Da me bo povzel STA, da bom mogoče omenjen na rtvslo.si. In da bo to dovolj, da se bo koleDAR prodajal kakor med. In da bo vse teklo po maslu. Da se bosta cedila med in mleko. Dovolj metafor, ne? Saj razumete ... Svojega prepričanja nisem baziral na teoretičnih spoznanjih o množičnem komuniciranju, temveč na podlagi praktične izkušnje. Če so skoraj po tekočem traku objavljali sporočila širši javnosti popolnoma neznanega društva, bodo pa še mojo zgodbo. Zgodbo osebe, ki je kakor feniks vstal iz pepela in se ni prepustil ravnodušnosti okoliščin, ki mu niso niti malo naklonjene. Kako zelo sem se uštel! Oziroma bolje napisano (in to čisto iskreno mislim): izkušnja več.

Kot diplomant tržnega komuniciranja (ne vem, zakaj to ponavljam ves čas v tem zapisu: mogoče zato, ker sem zadnji v družini diplomiral? kdo ve, pa saj ni pomembno ...) bi moral imeti pripravljen načrt integriranega tržnega komuniciranja. 360 komunikacije. Pripravljen na vse. Pa, priznam, nisem bil. Sem upal na sporočila za javnost in podporo medijev ... in tako mi sedaj ostaja še dobrih 100 koledarjev. Ampak nisem vrgel puške v koruzo. Imam še nekaj asov v rokavu. Bom jih razkril v naslednjem zapisu. Upam, da bo(do) deloval(i) ... Hvala, res iskrena hvala čisto čisto vsem, ki ste kupili koleDAR in me podprli na moji samostojni poti v svet podjetništva. Cenim in sem hvaležen. Zelo. Bom za konec tega zapisa razložil eno izmed metafor, upodobljeno na koleDARju. Pisalo se je leto Gospodovo 2010, ko sem si ogledal razstavo z naslovom Dobesedno brez besed v Mestni galeriji Ljubljana. Kjer so avtorji dobesedno prikazali določene frazeme. Npr. pomesti pod preprogo je bilo upodobljeno v obliki kariraste preproge, kjer je en karo predstavljal prah. Takrat sem tudi prebral in si za veke vekomaj zapomnil razlago sekira mu je padla v med. Stoletja nazaj, ko so ženice iz vasi prišle v mesto prodajati dobrote. Med drugim so na glavi (pri)nesle tudi maslo. In ko so hodile po mestnih ulicah, so morale biti previdne, če niso želele, da bi se jim maslo stopilo. So morale prav pazljivo iskati senco. So morale biti - če uporabim drug frazem - namazane z vsemi žavbami.


Naj zaključim z eno lepo mislijo: želim vam, da v letu 2021 - v skladu z naslovnico koleDARja - najdete skupni jezik s čisto vsemi, ki vam veliko pomenijo.



169 views0 comments

Recent Posts

See All